|
Povsem samoumevno je, da se učna gradiva uporabljajo v različnih pedagoških okoljih (javne ali zasebne šole, univerze, neodvisni jezikovni tečaji, dodatna in dopolnilna izobraževanja, ...) in za različne tipe učencev - glede na starost, izkušnje in predznanje. Navadno jih uporabljamo za doseganje specifičnih rezultatov in že vnaprej določenih ciljev; bodisi za splošno nadgradnjo znanja ali za konkretno usposabljanje za delo. Ne glede na pedagoško okolje, tipe učencev in zastavljene cilje, pa je vsem učnim gradivom skupno to, da jih učitelji neprestano prilagajajo.
Takšne prilagoditve posebej izstopajo na področju poučevanja tujih jezikov, še zlasti angleščine. V nedavno preteklih desetletjih sta kulturna in ekonomska globalizacija poskrbeli za bliskovit razmah angleščine po vsem svetu in ji pripisali naziv internacionalnega jezika. Zaradi pripadajočih globalnih in mednarodnih premikov pa predstavlja angleščina dandanes enega izmed osrednjih pedagoških predmetov v šolah po vsem svetu. Rezultat nastale situacije so globalni učbeniki, narejeni za svetovni trg, ki današnjim učencem približajo svetovno kulturo, jim omogočijo razvoj ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje, osebnostno rast in dejavno državljanstvo, ter jih oblikujejo v aktivne pripadnike globalne skupnosti.
Ker pa je pouk tujega jezika vse prej kot statičen, zahteva že sam po sebi različne prilagoditve in spreminjanja, zlasti takrat, ko gre za spremembo okolja oziroma konteksta poučevanja. V odgovor na to ponujajo številna globalna gradiva posebne, lokalizirane verzije učbenikov, ki poleg vseh prednosti originala prinašajo še specifične nacionalne oziroma lokalne tematike (znane osebnosti, lokalna kultura, znamenitosti) in ostale zahtevane vsebine glede na posamezni nacionalni učni načrt. Eden izmed takšnih učbenikov je tudi Right on!, ki je na podlagi globalne različice in z upoštevanjem specifik poučevanja angleščine v Sloveniji, nastal prav za potrebe slovenskih učencev v osnovni šoli.
V sodelovanju s svetovno znano založbo Express Publishing in s slovenskimi učitelji angleškega jezika smo tako za vas pripravili glokalizirano učbeniško serijo Right on! 1-4, ki povsem sovpada z nacionalnim učnim načrtom, izbranemu pedagoškemu okolju in navsezadnje tudi potrebam naših učencev. Proces prilagoditve je v grobem zajemal dodajanje lokalnih in nacionalnih tematik, spreminjanje zahtevnosti vključenega besedišča in tekstov, ter odvzemanje določenih nerelevantnih vsebin. Naš glavni cilj je bil, da s prilagoditvami "prehitimo" učitelje in s tem občutno zmanjšamo čas, ki ga porabijo za priprave na učne ure.
|
|
Glokaliziran učbenik je prirejena oziroma lokalizirana verzija globalnega učbenika, ki že upošteva vse specifike lokalnega konteksta, v katerem se uporablja.
Pri procesu glokalizacije se upošteva več dejavnikov. Eden izmed najpomembnejših pa je zagotovo nacionalni učni načrt, saj se morajo z njim skladati prav vsa učna gradiva. Ta določa tako vsebino kot tudi metodološke pristope, ki so v skladu z nacionalno pedagogiko; vsak učbenik pa mora dosegati še predpisan nivo znanja in upoštevati čas, ki ga učni načrt dodeli določenemu predmetu. Kljub temu pa se največ prilagoditev zgodi glede na okolje izvedbe poučevanja. Pri tem je potrebno upoštevati državo ali nemara celo regijo v kateri bo potekalo poučevanje tujega jezika; glede na to morajo biti izbrane ustrezne vsebine, kot so na primer lokalna kulinarika, prireditve in festivali, tradicije, znane osebnosti in znamenitosti. S temi vsebinami lahko glokaliziran učbenik korektno predstavi najbolj idealno razmerje med domačo in globalno kulturo (C1 in C2).
Poleg nacionalnega učnega načrta ter okolja poučevanja pa je pri glokalizaciji potrebno upoštevati še institucijo izvajanja predmeta, lastnosti učencev (glede na njihovo starost, izkušnje, predznanje in zmožnosti), ter razlike in podobnosti med L1 in L2.
|
|
| |
|
KAJ PA Z GLOKALIZACIJO SPLOH DOSEŽEMO?
|
|
S prirejanjem oziroma lokalizacijo globalnih učbenikov primarno spreminjamo ali prilagajamo njihove vsebine tako, da bolj natančno ustrezajo potrebam lokalnih skupin. S tem se zmanjša izpuščanje nerelevantnih vsebin ali nemara celo poglavij izbranega originalnega učbenika. Namesto njih nastopijo še kako pomembne nacionalne tematike, ki dokazano bolj motivirajo učence, da spregovorijo v ciljnem jeziku in s tem aktivno gradijo na njihovih sporazumevalnih zmožnostih. Vsebine, povezane z domačo kulturo ali C1, so učencem že poznane, kar pomeni, da odpravljajo "vsebinske omejitve" praktične rabe tujega jezika, in hkrati zapolnjujejo verzeli med C1 in C2, ter pozitivno vplivajo na razvoj medkulturne ozaveščenosti. Pri tem moramo imeti v mislih, da lahko učenci kot posamezniki postanejo aktivni pripadniki globale skupnosti le, če dobro razumejo svojo lastno kulturo.
S spreminjanjem ali vključevanjem takšnih in drugačnih vsebin, ter z dodajenjem vaj za utrjevanje znanja (če je le-to potrebno), pa v procesu glokalizacije občutno zmanjšamo čas, ki ga učitelji porabijo za individualne prilagoditve učbenika in s tem posledično tudi čas namenjen pripravam na učne ure.
|
.PNG)